Tokrat gostimo Žana Logarja (Mladi forum SD – podmladek stranke Socialni demokrati) in Davida Tomažina (Mlada Slovenija – podmladek stranke N.Si).

Gosta sta se z Benjaminom in Matejem pogovarjala o:

• zgodbah njunih vstopov v politična podmladka,
• stanju (politične) participacije današnjih generacij mladih,
• metodah in tematikah, ki so mladim danes blizu, ko govorimo o politični participaciji,
• predsodkih mladih do političnih podmladkov,
• do katere mere so mnenja podmladkov podobna, koliko pa drugačna od njunih »odraslih« članov strank,
• kako se delovanje v političnih podmladkih odražana mladih.

Žan Logar je generalni sekretar Mladega foruma SD, kjer v svojem drugem mandatu nadgrajuje sedemletno aktivno delovanje. Kot študent managementa in prava se osredotoča na socialne teme, položaj mladih in stanovanjsko politiko. Navdušuje ga organizacijsko delo in snovanje kampanj, ki ponujajo razumljive ter konkretne rešitve za dejanske potrebe ljudi v širši družbi.

David Tomažin je predsednik Mlade Slovenije (podmladka NSi) ter magister profesor zgodovine in filozofije, zaposlen v šolstvu. Kot avtor knjige o etiki v politiki združuje filozofska načela s prizadevanjem za skupno dobro. Poleg političnega udejstvovanja je tudi turistični vodnik in vaditelj plezanja, ki prosti čas najraje preživlja v hribih ali ob obsežni domači knjižnici.

Matej tokrat gosti Vesno Miloševič Zupančič, nekdanjo mladinsko voditeljico in mladinsko delavko, danes zaposleno na e-Študentskem servisu. Svojo kariero je v veliki meri posvetila delu z mladimi, kar je nadgradila tudi z doktorskim raziskovanjem kompetenc, ki jih mladi pridobivajo v mladinskem delu.

V pogovoru najprej odpreta vprašanje sistema študentskega dela v Sloveniji, ki ima že več kot 60-letno tradicijo, a je skozi različna obdobja opravljal zelo različne vloge. Nato orišeta razvoj vstopanja mladih na trg dela – od obdobja po krizi leta 2008 do današnjih razmer, ki so v marsičem bistveno drugačne.

Poseben poudarek namenita vprašanju, kaj se danes mladim zdi pomembno pri vstopu na trg dela, in ali so se glede na pretekla obdobja bolj spremenile razmere ali prioritete generacij. Generacija Z namreč na trg dela prinaša nova pričakovanja in vrednote, kar pogosto preseneča delodajalce.

Zato v nadaljevanju razmišljata tudi o tem, kako lahko podjetja in organizacije bolje razumejo mlade, kako pristopiti k tej generaciji ter kako lahko specifike današnjih mladih generacij smiselno vključijo v svoj razvoj.

Benjamin Tomažič, sicer eden od treh gostiteljev, je tokrat nastopil v vlogi direktorja Inštituta Integrum, ki je pred kratkim v podpis ponudil peticijo – Pobudo za varno in zdravo uporabo digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji.

Matej se z Benjaminom pogovarja o tem, zakaj so se na Inštitutu Integrum odločili, da ne bodo zgolj delali neposredno z mladimi (delavnice, svetovanja …) ampak se bodo lotili tudi sistemskih ukrepov. Peticija ima namreč za cilj sprejem zakonodaje na področju omejevanja rabe sodobnih digitalnih tehnologij med otroki in mladimi.

Pogovarjala pa sta se tudi o tem, kje se pri uporabi tehnologije dejansko skrivajo pasti, kateri so najbolj »agresivno« zasvojljivi elementi posameznih tehnologij, koliko regulacije je še smiselne in zakaj, pa tudi o tem, kako se sploh lotiti organiziranja takšne peticije – na kaj biti pozoren in katera orodja uporabiti?

Zadnja iz serije treh epizod, posvečenih učbeniku ⁠ABC mladinskega dela⁠, ki ga je izdal Urad RS za mladino.

Nives in Matej tokrat gostita Urško Česnik, psihologinjo in mladinsko delavko iz zavoda TiPovej, ki je v priročniku pisala poglavji Potrebe in razvojne naloge mladostništva, Nameni in učinki mladinskega dela ter Prostori mladih.

Med drugim smo se dotaknili naslednjih vprašanj:

• Urškin vstop v mladinsko delo ter njena karierna pot,
• psihološke značilnosti mladinskega obdobja,
• potrebe mladih,
• kateri miti o mladih danes krožijo okoli,
• Urškin pogled na učinke mladinskega dela,
• prostori v mladinskem delu.

Prvi iz serije treh epizod o zgoraj omenjenem učbeniku lahko prisluhnete na ⁠tej povezavi⁠, drugo pa tule.

Druga iz serije treh epizod, posvečenih učbeniku ABC mladinskega dela, ki ga je izdal Urad RS za mladino.

Tokrat je vlogo gostitelja prevzel Benjamin, Nives in Matej pa sta nastopila kot gosta. Matej je namreč v učbeniku avtor poglavja o mladinskem delavcu, Nives pa poglavja o mladinskem sektorju. O teh dveh poglavjih je tudi tekel pogovor.

Med drugim smo se dotaknilivprašanj, kot so:

• Kako na kratko opisati mladinskega delavca in mladinski sektor?
• Razmerje med profesionalnimi in prostovoljskimi kadri v mladinskem sektorju?
• Kakšni so delovni pogoji za mladinske delavce?
• Kako na mladinskega delavca vpliva lokalno, kako nacionalno in kako mednarodno okolje?
• Kako so ravni lokalnega, nacionalnega in mednarodnega mladinskega sektorja med seboj povezane?
• Kako lahko "običajen državljan" opazi in opiše učinke mladinskega dela?
• Kakšna je vloga političnih dokumentov v mladinskem sektorju?
• Kakšni so trendi v mladinskem sektorju?

Prvi iz serije treh epizod o zgoraj omenjenem učbeniku lahko prisluhnete na tej povezavi.

Dr. Milka Poštraka smo v podkast povabili kot enega od štirih avtorjev novonastalega učbenika za mladinske delavce z naslovom ABC mladinskega dela.

Učbenik je sestavljen iz štirih delov: Mladi, Mladinsko delo, Mladinski delavec/delavka in Mladinski sektor. Tokratni gost je največ prispeval v prvem delu (Mladi), v katerem je avtor kar treh od štirih poglavij.

V epizodi sta se Nives in Matej z njim pogovarjala o njegoviprehojeni karierni poti, o iskanju identitet mladih skozi zadnjih nekaj desetletij, o razlikah med mladinskim in socialnim delom, pa tudi o zgodovini razvoja profila mladinskega delavca.

Milko Poštrak se sicer raziskovalno ukvarja s koncepti inteorijami socialnega dela, ob tem tudi s kulturologijo in mladinskim delom, predvsem s proučevanjem socialnega dela z mladimi. Zanimajo ga načini odraščanja, življenjski svetovi mladih, subkulture in ustvarjalnost.

Diplomiral je na Višji šoli za socialne delavce (1981), natona Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (1984), magistriral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede (1994) in doktoriral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede (1998).

Nives in Matej sva se tokrat pogovarjala z Maticem Muncem, mladinskim delavcem in strokovnjakom na področje mladine.

Matic je bil v preteklosti medijsko zelo izpostavljen, zato pogovor seveda ni šel mimo vprašanja, kako je tisto intenzivno obdobje vplivalo nanj.

V nadaljevanju pa smo se pogovarjali o sodobnih prostorih, namenjenih mladim, njihovi pasivnosti, ki morda to sploh ni, pomenu tehnologije v njihovih življenjih, virih stresa ...

Spraševali smo se tudi, kako bi lahko šolski sistem bolj prilagodili dejanskim potrebam mladih in družbe - sanjali smo o več vsebinah, povezanih z vprašanji, kako lahko živimo drug z drugim. Že vrtec, pa tudi celoten nadaljnji izobraževalni sistem, je namreč "peskovnik odnosov", ki ponuja mnoge izkušnje, dragocene za nadaljnja življenja.

Nada Zupančič Bajželj je med drugim delovala kot ravnateljica študentskega doma in kot svetovalna delavka v osnovni šoli, zdaj pa je na samostojni poti svetovalni poti.

Enega od jeder njenega dela predstavlja vprašanje: kako biti mladim blizu. Ugotavlja, da prostori, kjer ob mladih enostavno smo, izginjajo. To so prostori, v katerih se mladi lahko resnično izrazijo.

Pogovarjali smo se, kako kot oseba, ki dela z mladimi, v sebi vzdrževati razpoložljivost in varnost, pa tudi, kakšen pomen imajo meje.